APDEJT.si

Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 je prejela venezuelska političarka Maria Corina Machado, kar je sprožilo kritične odzive Bele hiše, ki trdi, da je Nobelov komite dal prednost politiki pred mirom. Donald Trump je bil razočaran, ker ni prejel nagrade. Združeni narodi so pozdravili izbiro Machadove.

Norveški Nobelov odbor je napovedal, da bo v petek razglasil dobitnika Nobelove nagrade za mir. Za nagrado se poteguje 338 kandidatov, strokovnjaki pa menijo, da so možnosti Donalda Trumpa majhne.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejela venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Predsednik Nobelovega odbora je zanikal politične pritiske pri izbiri nagrajenca. Bela hiša je kritizirala odločitev in trdila, da je Nobelov komite postavil politiko pred mir. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne negativne odzive ZDA, če Trump ne bi prejel nagrade.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA in NATO stopnjujeta pritisk za rešitev ukrajinskega konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi Trumpu postavil pogoj za posredovanje pri prekinitvi ognja, in sicer dobavo raket Tomahawk. Finski predsednik Alexander Stubb je Trumpa pohvalil za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in izrazil upanje, da bo Ukrajina naslednji veliki mirovni dogovor.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki ga podpira ZDA. Evropski voditelji so pozdravili prekinitev ognja in pozvali k takojšnji humanitarni pomoči ter trajnim mirovnim prizadevanjem. Dogovor, ki so ga posredovale ZDA, Katar, Turčija in Egipt, predvideva izmenjavo talcev in zapornikov ter postopen umik izraelskih vojakov iz Gaze.

Švicarski Zvezni svet je podaljšal status zaščite S za ukrajinske begunce do marca 2027. Hkrati pa je omejil dostop do tega statusa le na tiste Ukrajince, ki prihajajo z območij, kjer potekajo aktivni boji. Zvezni svet bo ponovno ocenil status, če se bo situacija v Ukrajini dolgoročno izboljšala. Novo odločitev predvideva različen pristop do beguncev glede na regijo njihovega izvora.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Po svetu se vrstijo protesti in odzivi na izraelsko-palestinski konflikt. V Pakistanu so potekali množični shodi proti izraelskim vojnim zločinom v Gazi, medtem ko je v Veliki Britaniji policija dobila večja pooblastila za omejevanje protestov, kar je sprožilo kritike organizatorjev pro-palestinskih akcij. Konservativna voditeljica Kemi Badenoch je proteste označila za »karnevale sovraštva«. V ZDA so protestniki obsodili vpletenost Washingtona v »genocid« v Gazi. Medtem je senator Chris Van Hollen kritiziral komentarja Van Jonesa o Gazi. Britanski premier je pozval študente, naj prekinejo pro-palestinske proteste.

Po vsej Evropi so potekali protesti proti izraelski vojni v Gazi, ki so v nekaterih državah privedli do zaostritve razmer in odziva oblasti. V Italiji so v Bologni prepovedali pro-palestinsko demonstracijo zaradi nevarnosti nemirov, medtem ko v Združenem kraljestvu vlada napoveduje nove ukrepe za omejitev ponavljajočih se protestov, kar je sprožilo kritike skupin za državljanske svoboščine. Na Nizozemskem se je v Amsterdamu zbralo 250.000 protestnikov, ki so pozivali k močnejšemu pritisku na Izrael. V Združenem kraljestvu se univerze pripravljajo na pro-palestinske proteste ob obletnici napadov Hamasa 7. oktobra. Na Irskem so potekali protesti v Dublinu, kjer so udeleženci pozivali k aretaciji izraelskega premierja Netanjahuja. V Severni Irski pa pozivajo k strožjemu policijskemu nadzoru protestov.

V Londonu se je kljub pozivom k preklicu zbralo na stotine ljudi na protestu proti vojni v Gazi. V Bostonu je prišlo do spopadov med policijo in pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti in aretiranih trinajst protestnikov. Keir Starmer je zagrozil z zatrtjem vzklikov na pro-palestinskih protestih v Angliji.

V Gruziji so se nadaljevali protesti zaradi spornih lokalnih volitev, protestniki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, pri čemer je bilo aretiranih pet ljudi. Premier Irakli Kobakhidze je obtožil EU vmešavanja v notranje zadeve države in dejal, da so protestniki poskušali strmoglaviti vlado. Vladajoča stranka je protestnike obtožila poskusa rušenja ustavne ureditve in za proteste okrivila Bruselj. Govornik parlamenta je izjavil, da gruzijsko ljudstvo pričakuje opravičilo EU zaradi podpiranja nasilja med protesti. Konzervativna stranka Gruzijske sanje je obtožila globaliste in EU, da skušajo strmoglaviti izvoljeno vlado.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

V Rimu se je odvijal velik protest v podporo Palestini, ki je trajal že četrti dan. V Londonu je policija aretirala skoraj 500 ljudi zaradi podpore prepovedani skupini Palestine Action. Britanski Judje se po napadu na sinagogo v Manchestru ne počutijo več varne v svoji državi.

V Londonu so aretirali več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino. V Dublinu so se zbrali protestniki, ki so obeleževali dve leti izraelskega genocida v Gazi in pozivali vlado k uvedbi sankcij proti Izraelu. V Kuala Lumpurju so protestniki opozarjali na zakon o urbani prenovi, ki naj bi omogočal prisilne zasege zemljišč, in ga primerjali s situacijo Palestincev.

V Londonu je policija aretirala več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino Palestine Action. Protesti so potekali kljub pozivom politikov in policije k preložitvi zaradi napada na sinagogo v Manchestru. Več kot tisoč ljudi se je zbralo v Londonu in zahtevalo odpravo prepovedi skupine Palestine Action. Izrael je sporočil, da je deportiral 137 aktivistov, ki so sodelovali v flotili pomoči za Gazo, v Turčijo.

Po napadu na sinagogo v Manchestru, ki je zahteval dve življenji, so se pojavili pozivi britanske vlade in policije k odpovedi načrtovanih propalestinskih protestov v Londonu. Organizatorji protestov, skupina Defend Our Juries, so se odločili, da bodo kljub pozivom protest izpeljali. Vodja Zelene stranke, Zack Polanski, je obsodil izkoriščanje tragedije v Manchestru za napad na protestnike proti genocidu. Predsednik odbora Phil Rosenberg je pozval propalestinske protestnike, naj se umaknejo.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo morda srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom med prihajajočim azijskim potovanjem. Po poročanju Nikkei Asia bi se srečanje lahko zgodilo v demilitariziranem območju med Severno in Južno Korejo.

Proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je na volitvah v Moldaviji osvojila več kot 50 % glasov in 55 od 101 sedežev v parlamentu, s čimer si je zagotovila večino. S tem so bili preprečeni načrti Rusije. Kolumbijska zunanja ministrica pa je protestno zavrnila ameriški vizum, ker so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Medtem argentinske gospodarske težave ogrožajo nacionalno varnost.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.